Tedaj je Mojzes odpeljal Izraela od Trstičnega morja in odšli so v puščavo Šur; tri dni so hodili po puščavi in niso našli vode. Prišli so v Maro, pa niso mogli piti vode iz Mare, ker je bila grenka; od tod njeno ime Mara. In ljudstvo je godrnjalo proti Mojzesu ter reklo: ”Kaj bomo pili?” Zaklical je h Gospodu in Gospod mu je pokazal kos lesa; ko ga je vrgel v vodo, je voda postala sladka. Druga Mojzesova knjiga 15,22–25

Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je sam pri sebi dejal: ”Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.” Evangelij po Luku 7,39

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi. Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena. Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita. Psalm 23,1–4

Če so prišle tvoje besede, sem jih požiral, tvoja beseda mi je bila v radost in veselje srca, kajti nosim tvoje ime, Gospod, Bog nad vojskami. Jeremija 15,16