Najbolj znana in najpogosteje izrečena molitev v krščanstvu je Jezusov odgovor na prošnjo učencev: ”Gospod, nauči nas moliti.” Kot da ne bi vedeli, kako moliti – kako hvaliti, se zahvaljevati in prositi, izpovedovati vero in priznavati krivdo. V Svetem pismu je za to dovolj primerov. Prošnja učencev je očitno imela še en namen.

Evangelist Luka navaja pravi razlog: ”Naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.” Rabini, ki so okrog sebe zbirali učence, so jih učili molitve, ki so bile značilne in formativne za njihov nauk in skupnost. Enako je počel tudi Janez Krstnik. Svoje sledilce je naučil posebno molitev, po kateri so jih lahko prepoznali kot njegove učence – kot nekakšna prepoznavna melodija.

V tem kontekstu dobi Gospodova molitev drugačen, globlji pomen. Jezusov namen ni bil, da nam zrecitira pol ducata prošenj, ki bi jih rutinsko ponavljali pri bogoslužju ali ob drugih priložnostih, da bi jim dali krščansko-verski naboj. Namesto tega je Jezus izrekel prošnje – Gospodova molitev je sestavljena skoraj izključno iz prošenj – po katerih lahko prepoznamo, kdo je pravi Jezusov sledilec.

Gospodova molitev torej ne vsebuje običajnih prošenj, saj so (skoraj) vsi ljudje vseh časov naslavljali takšne prošnje na Boga ali svoja božanstva. Slavljenje in hvaljenje, zahvaljevanje in prošnje, priznavanje krivde in prošnje za odpuščanje – to ni nič nenavadnega in velja tako za kristjane kot za pripadnike drugih religij.

To, zaradi česar se Gospodova molitev razlikuje od drugih molitev, so posebne prošnje, ki na edinstven način odražajo Jezusov nauk in življenje ter po katerih lahko prepoznamo njegove sledilce. Zato lahko Gospodovo molitev imenujemo tudi molitev učencev.

Z njo se lahko osebno in neposredno obrnemo na Boga. Tako kot takratni učenci lahko uporabimo isto osebno obliko nagovora, kot jo je uporabil Jezus: ”Oče!” Zato namreč molimo: ”Oče naš, ki si v nebesih …”

Rolf Pöhler

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024