Nekateri ljudje so tako neopazni, da jih nihče ne vidi. Mnogi ne izstopajo v množici, saj se komaj razlikujejo od drugih. Nasprotno pa bančniki in menedžerji v svojih črnih oblekah izstopajo od drugih ljudi, ki hodijo po mestnem središču. Enako velja za zdravnike, ki v belih delovnih haljah med kosilom hitijo v pekarno. Starejši občani na invalidskih vozičkih, Indijec s turbanom, moški s prekomerno telesno težo na mini motorju, 80-letna pankerica z redkimi, a svetlo zelenimi lasmi – vsi ti namerno ali nenamerno izstopajo iz množice.

Biti neviden, neopažen ali nepomemben je za mnoge ljudi breme. Navsezadnje nas je Bog ustvaril za odnose. Potrebujemo druge, bližino, izmenjavo misli in čustev. Potrebujemo varnost, razumevanje, zaupanje in ljubezen. Brez tega začne naša notranjost usihati in lahko celo duševno zbolimo. Prav zato iščemo stik z drugimi in si želimo, da bi nas ljudje videli, da bi bili nekaj posebnega, da bi izstopali in bili priznani. Tetovaže, raztrgane kavbojke, pisani lasje, pirsingi ali nenavadne pričeske so zato v modi. Najpomembnejše je biti viden.

David je bil prepričan, da obstaja nekdo, ki nas vidi kot posameznika, tudi če ne izstopamo iz množice. Za Boga nismo nevidni, ne glede na to, kako nepomembni se počutimo. On pozna naše misli in celo naša ranjena čustva. Pozna naša hrepenenja in upe. Ker nas ljubi, uživa v naši družbi in nam želi srečno prihodnost. Prav tako nam želi dati zdrav občutek lastne vrednosti in pozitiven, neobremenjen odnos do življenja. Prav s takšnim odnosom do življenja, pa tudi s pripravljenostjo pomagati, z veselim nasmehom ter s prijaznimi in spodbudnimi besedami ob primernih priložnostih bomo pritegnili pozornost bližnjih in jim ostali v lepem spominu.

Siegfried Wittwer

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024