Znane in manj znane svetopisemske zgodbe lahko ob podrobnejšem pregledu vsebujejo prava presenečenja. Po nekem poslovnem sestanku – šlo je za razlago naših laboratorijskih poskusov o reakcijah med kamnito vodo, zlasti o izmenjavi kemičnih elementov v mineralih, tako imenovanih procesih ionske izmenjave – je k meni pristopil moj sodelavec, ki ni kristjan, in mi navedel zgornje svetopisemsko besedilo: ”Rafael, kot kristjana te bo to gotovo zanimalo. Ali veš, da je verjetno najstarejši opis procesa ionske izmenjave v zgodovini človeštva zapisan v Svetem pismu?” Ne, tega nisem vedel. Najmanj pa bi pričakoval, da mi bo prav on povedal ta podatek. Skupaj sva radovedno raziskala to zgodbo.

Z znanstvenega vidika se je v Mari zgodilo naslednje: V Mari je bila voda najverjetneje grenka in nepitna zaradi raztopljenega magnezijevega sulfata heptahidrata, znanega tudi kot grenka ali Epsomova sol, ki je močno odvajalo. Strohnela celuloza iz starih drevesnih debel je iz vode odstranila magnezijeve ione, zaradi česar je postala sladka in pitna.

Izraelci so pred tem tri dni potovali po puščavi. Vodne zaloge so verjetno pošle, zato so bili ljudje in živali zagotovo izčrpani. Kakšno razočaranje je moralo biti, ko so prišli do izvira in ugotovili, da voda ni pitna! Toda Bog je videl stisko svojega ljudstva in imel tehnično rešitev, ki je delovala, čeprav ljudje takrat niso imeli pojma o procesih ionske izmenjave. Izredno zanimivo se mi zdi, kako Bog vedno znova pomaga ljudem. Včasih to naredi s čudeži, včasih pa – kot tukaj – preprosto uporabi naravne zakone, ki jih je sam postavil.

Rafael Schäffer

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024