Nekega dne, ko sem se popolnoma izčrpana in utrujena želela odpeljati domov z avtom, so bile ceste zaradi cestnih del in nesreč popolnoma preobremenjene in prenatrpane. Zato sem se tistega dne domov peljala po bližnjicah in obvozih. Tik pred ciljem sem morala počakati, ker je po cesti na nasipu blizu nas hodila pastirica s čredo ovac.

V tem prizoru sem našla vzporednice s svojim življenjem. Ali nisem včasih v skušnjavi, da bi tako kot nekatere ovce preprosto stekla po nasipu, ker je tam spodaj morda boljša in bujnejša trava ali morda posebno lepa roža? Ta skušnjava me včasih nezavedno vodi v temno globel, ker sem nestrpna in bi rada imela vse, kar se mi zdi boljše, večje in pomembnejše za moje življenje, in sicer zdaj in takoj.

Hvala Bogu, da imam nekoga, ki me kliče nazaj kot pastir in me, če je treba, s pastirsko palico izvleče iz temne globeli. Spravi me k pameti in me nato vodi do varnega cilja s svežo vodo in zelenimi pašniki, kjer bom prejela vse, kar potrebujem za resnično dobro življenje. Ta pastir je Jezus Kristus. On pravi: ”Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke” (Jn 10,27–29).

Zato lahko pustim vsakodnevne frustracije za seboj in z veseljem prepevam pesem: ”On vodi me, On vodi me, da, On, moj Oče, vodi me. Zvesto sledil mu bom povsod, ker dragi Oče vodi me” (KAC pesmarica, št. 178).

Anke Hellmann

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024