Kako dobro poznamo osebo ali situacijo, v kateri je v tem trenutku? Od zunaj gledano mislimo, da lahko pravilno presodimo, ne da bi poznali motive za dejanja določene osebe. Pri tem pozabljamo, kako boleče je, če nas nekdo napačno oceni že ob prvem srečanju. Zato je potrebna previdnost.

Farizej Simon je o Jezusu in o grešnici izrekel sodbo. Gledal je le zunanje vedenje ženske, ki je prišla v njegovo hišo in Jezusu mazilila noge, ni pa prepoznal notranje bolečine, zaradi katere je trpela.

Jezus pa je vedel za njene rane in hkrati videl njeno hrepenenje po ozdravitvi duše in novi perspektivi za svoje življenje. Kako dobro je vedeti, da Jezus najbolje pozna naše življenje in razume, kaj nas muči. Simon pa je dvomil o Jezusovi avtoriteti. Jezusa je omejil na njegove čudeže in ozdravitve. Toda Jezus ga je pozval, naj si jo dobro ogleda: ”Ali vidiš to žensko?” (Lk 7,44).

Jezus je naredil korekturo situacije in spremenil smer gledanja – stran od sebe in k tej ženski. Simon pa je ostal v svojem miselnem svetu in še naprej gledal na žensko kot na grešnico. Včasih mora Jezus tudi od nas zahtevati, da spremenimo svojo perspektivo. Takrat lahko prepoznamo malo več resničnosti in vidimo, kaj neko osebo moti in kje je potrebna pomoč.

Ko si nekoga ogledamo od blizu, ne smemo obsojati, temveč izkazovati ljubezen, da bi ta oseba našla notranjo svobodo in mir, saj je Jezus ”prišel klicat grešnike v občestvo z Bogom, ne pa tiste, ki mislijo, da so itak dovolj dobri” (Mt 9,13 parafraza).

Morda nas mora Jezus tudi spomniti, da naše odrešenje ni samoumevno, temveč je milostni dar novega življenja. Če smo sami izkusili Božjo ljubezen in odpuščanje, drugi osebi ne bomo odrekli poti do odrešenja, ampak jo bomo sprejeli z dobrodošlico, da bo njeno življenje veselo in polno blagoslovov.

Siegfried Öhler

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024