“Za Gospodom, svojim Bogom, hodite in njega se bojte; njegove zapovedi izpolnjujte, njegov glas poslušajte, njemu služite in njega se držite! Tisti prerok ali tisti sanjavec sanj pa mora umreti, ker je nagovarjal k uporu proti Gospodu, vašemu Bogu. /…/ tako iztrebi zlo iz svoje srede!” Peta Mojzesova knjiga 13,5.6
“Čeprav bi namreč morali biti po tem času že učitelji, ponovno potrebujete koga, da bi vas naučil začetne prvine Božjih izrekov. Postali ste potrebni mleka, ne močne hrane. Kdor se namreč hrani z mlekom, nima izkušnje z besedo pravičnosti, saj je še otrok. Močna hrana je za odrasle, za take, ki imajo zaradi svoje trajne drže izurjena čutila, da razlikujejo med dobrim in zlim.” Pismo Hebrejcem 5,12–14
“Jaz pa sem rekel v svojem zadovoljstvu: »Ne bom omahnil na veke.« Gospod, v svoji dobrohotnosti si me postavil kot trdno goro.” Psalm 30,7.8
“Mil odgovor pomirja togoto, žaljiva beseda pa zbuja jezo.” Pregovori 15,1
“Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca.” Pismo Hebrejcem 4,12
“Kajti kdor hoče ljubiti življenje in videti dobre dni, naj zadržuje svoj jezik od zla in ustnice od zvijačnega govorjenja. Ogiblji se zla in delaj dobro, išči mir in hodi za njim.” Prvo Petrovo pismo 3,10.11
“Spominjam se namreč iskrene vere, ki je v tebi in ki sta jo prej imeli tvoja stara mati Loída in tvoja mati Evníka. Prepričan pa sem, da jo imaš tudi ti.” Drugo pismo Timoteju 1,5
“Pogledal sem in glej, na gori Sion je stalo Jagnje in z njim sto štiriinštirideset tisoč tistih, ki so nosili napisano na čelu njegovo ime in ime njegovega Očeta.” Razodetje 14,1
“Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus.” Evangelij po Janezu 2,22
“Sedèl je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«” Evangelij po Marku 12,41–44