25. januar
“Za Gospodom, svojim Bogom, hodite in njega se bojte; njegove zapovedi izpolnjujte, njegov glas poslušajte, njemu služite in njega se držite! Tisti prerok ali tisti sanjavec sanj pa mora umreti, ker je nagovarjal k uporu proti Gospodu, vašemu Bogu. /…/ tako iztrebi zlo iz svoje srede!” Peta Mojzesova knjiga 13,5.6
Dnevni tisk je v preteklosti večkrat poročal o pretepu v tramvaju, ki je povzročil več hudih telesnih poškodb. Dva tedna po tem dejanju je bil v izdaji ob koncu tedna objavljen naslov: »Policija priznava resne napake.« Že v naslednji izdaji pa: »Še en pretep v Magdeburgu.«
Če smo realisti, vemo: Nikoli ne bomo opravili z grehom in zlom. Raj – torej Božje kraljestvo – pa nas čaka po Jezusovem prihodu. Del njegovega nauka je namreč, da se do takrat spopadi in vojne ne bodo nehali (Mt 24,6). Kaj nam torej preostane do njegove vrnitve? Kako lahko čim bolj odstranimo zlo iz naše srede?
Prvi korak je udejanjanje ljubezni in zgledno ravnanje v skladu z Božjimi zapovedmi. Naslednji korak je ohranjanje dobrih in iskrenih odnosov, dobro komunicirati in se ne izogibati opominom (Mt 18,15–17; 2 Tim 4,2). Če ne dosežemo cilja, je ločitev od zla neizogibna (1 Kor 5,11–13). Vendar je tudi na tej stopnji več korakov. Jezus nam je zgled v vsem tem.
S krstom je nase prevzel breme greha vsega sveta (Mt 3,13–15). Ponesel ga je na križ, kjer je trpel in umrl zaradi naših grehov. Tako je s svojo smrtjo premagal zlo tega sveta. Njegova žrtvena smrt je zanesljiva obljuba našega vstajenja in večnega življenja.
Pogosto se pritožujemo nad nepravičnostjo tega sveta in nad tem, da so storilci pogosto bolj zaščiteni kot njihove žrtve. Toda nerganje ni v Jezusovem duhu. Namesto tega se je treba boriti in si z naporom prizadevati zmanjšati zlo. Njegova žrtev Jezusu daje pravico soditi ta svet, pa tudi odpuščati (Jn 5,27–29). Ko se bo vrnil, bo zlo premagano za vse čase.
Eberhard Schulze