Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: »Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?« Dejal jim je: »Sovražen človek je to storil.« Služabniki pa so mu rekli: »Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?« »Nikakor,« je dejal, »da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.« Evangelij po Mateju 13,27–30

Ob rekah Babilona, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona. /…/ Jezik naj se mi prilepi k nebu, če se te ne bom spominjal, če ne bom povzdignil Jeruzalema nad vrh svojega veselja. Psalm 137,1.6

Blagor človeku, ki /…/ se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. Psalm 1,1.2

Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni. Evangelij po Janezu 5,39