Beseda je obstajala od samega začetka. Prebivala je pri Bogu in bila je Bog. /…/ Vse stvari so bile ustvarjene po njej in nič ni bilo ustvarjeno brez nje. Vsebovala je življenje, ki je bilo luč ljudem. Luč sije v temi in tema je ni premagala. Evangelij po Janezu 1,1.4–7 (VN)
Ta knjiga vsebuje zgodbo o Jezusu Kristusu. On je Davidov potomec, ta pa je Abrahamov potomec. Evangelij po Mateju 1,1 (ŽNZ)
Tedaj so Mojzes in Izraelovi sinovi peli Gospodu tole pesem. Rekli so: ”Pel bom Gospodu, ker je silno vzvišen; konja in jezdeca je treščil v morje. Gospod je moja moč in moja pesem, bil mi je v rešitev. To je moj Bog, zato ga bom hvalil, Bog mojega očeta, poveličeval ga bom. Druga Mojzesova knjiga 15,1.2
Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: ”Kdo se je dotaknil moje obleke?” Njegovi učenci so mu govorili: ”Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ‘Kdo se me je dotaknil?”’ Evangelij po Marku 5,30.31
Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. Evangelij po Luku 2,25.26
Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji. Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti. Evangelij po Mateju 23,2–4
Marija pa je rekla: ”Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!” In angel je šel od nje. Evangelij po Luku 1,38
Gospodova beseda se je zgodila Izaiju, rekoč: ”Pojdi in povej Ezekíju: Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, pridal bom tvojim dnem petnajst let.” Izaija 38,4.5
Bog je v Kristusu svet spravil s seboj. Drugo pismo Korinčanom 5,19 (EKU)
Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje. Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu. Jeremija 17,7.8