Vsi doživljamo sušne čase, čase telesne, medosebne, poklicne in duhovne krize. Krize, ki se včasih vlečejo kot neskončno tavanje po puščavi. Tudi ljudje, ki živijo v odnosu z Bogom, doživljajo obdobja vročine in suše.

Bog nas v krizi ne pušča samih. Blizu nam je in skrbi za nas, kot je nekoč poskrbel za sužnjo Hagar v puščavi ali za preroka Elija, ko ni hotel več živeti.

Jeremija je lepo ponazoril Božjo obljubo: v okolju, kjer več mesecev ni dežja, drevo razširi svoje korenine tako globoko, dokler ne najde vodo. Tako ohranja svoje liste zelene in ostaja rodovitno. Korenine datljeve palme na primer segajo do šest metrov globoko v podtalnico!

Da bi nas Bog okrepil v sušnih časih, nas vabi, naj negujemo svoj odnos z njim, da nas bo lahko vsak dan poživljal s svežo vodo svojega odpuščanja, ljubezni in miru. Tudi težave lahko pomagajo poglobiti naš odnos z njim, če mu brezpogojno zaupamo.

Afriška pravljica pripoveduje o popotniku, ki je svojo jezo stresel na malo palmo, ki je rasla na robu oaze. Vzel je težak kamen in ga dal na palmino krošnjo, potem pa zapustil oazo. Palma se je skušala otresti kamna, vendar zaman. Ni ji preostalo drugega, kot da svoje korenine poglablja v zemljo in najde boljšo oporo, da se pod težo kamna ne bi zlomila. Sčasoma so njene korenine dosegle podtalnico in kljub težkemu kamnu v krošnji je zrasla v najmočnejšo palmo v oazi.

Domnevam, da bomo nekega dne, ko se bomo ozrli nazaj, hvaležni za marsikateri kamen na svoji življenjski poti, ki nam je pomagal najti moč in podporo pri Bogu.

Elí Diez-Prida

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022