Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Prvo pismo Korinčanom 13,4–7
Na tem svetu si ne kopičite bogastva! Tukaj vse hitro izgubi svojo vrednost, lahko pa nas tudi okradejo. Zbirajte bogastvo v nebesih, ki nikoli ne bo izgubilo vrednosti in katerega noben tat ne bo mogel odnesti. Evangelij po Mateju 6,19.20 (ŽNZ)
Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. /…/ Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim. Evangelij po Luku 24,1–3.9
Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ”Onstran reke so od davnine prebivali vaši očetje Terah, Abrahamov oče in Nahórjev oče in služili drugim bogovom. Vzel sem tedaj vašega očeta Abrahama onstran reke in ga vodil po vsej kánaanski deželi, namnožil njegov zarod in mu dal Izaka.” Jozue 24,2.3
Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. Rekel je: ”/…/ Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.” Vsak dan je učil v templju. Evangelij po Luku 19,45–48
Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod sporoča o delu njegovih rok. Dan izreka dnevu govor, noč razglaša noči znanje. To ni govor, to niso besede, njihov glas je neslišen; po vsej zemlji gre njihov val, do konca sveta njihove besede. Na njih je postavil šotor soncu. Psalm 19,2–5
Upam v Gospoda, moja duša upa, čakam na njegovo besedo. Psalm 130,5
Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ? Psalm 8,4.5
Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen! Psalm 139,14
Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasvetila luč. Izaija 9,1