Kriza je bila beseda leta 2023. Leto je zaznamovala vojna, naravne nesreče in inflacija. Dogodki na Bližnjem vzhodu trenutno pretresajo svet. V Ukrajini se drama žal nadaljuje. Še bolj prisotni v naših mislih so naši vsakodnevni izzivi, ki nas utrujajo in izčrpavajo. Vsaj po občutku smo nenehno v krizni situaciji – v našem osebnem življenju poskušamo gasiti en požar za drugim, včasih pa vse naenkrat. Kaj narediti, če imamo občutek, da ne moremo več slediti, da nas življenje preprosto preplavlja?

V Žalostinkah Jeremija opisuje grenko usodo prebivalcev Judeje, ki so bili ubiti v Jeruzalemu ali odpeljani v ujetništvo v Babilon. Zanj je to komajda znosno. ”Ali obstaja večja bolečina od moje?” se sprašuje (Žal 1,12). Naša trpljenja v sedanjosti se pogosto zdijo veliko večja od vsega drugega in pritegnejo vso našo pozornost. Tudi Jeremija se pritožuje, vendar sredi svoje žalosti želi upati. Ne pusti, da ga prevzamejo žalost in nezadovoljstvo, ampak svoj pogled usmeri stran od svoje bolečine k Bogu. Jeremija zaupa, da je Bog usmiljen. Njegovo usmiljenje ”je vsako jutro novo”. Kaj s tem misli?

To razumem tako: Bog se nas ne utrudi obravnavati z dobroto in naklonjenostjo. Vsak dan nas znova prime za roko in nas spremlja. S svojega prestola v nebesih se nam vsak nov dan prijazno nasmehne. Vsako jutro nam daje novo moč. Daje nam na voljo nove vire: naš vsakdanji kruh, dobro besedo iz Svetega pisma, ki nas spodbuja in motivira; pošilja ljudi, ki nam stojijo ob strani, in še mnogo več.

Bog je usmiljen in zvest. To zaupanje je Jeremiju pomagalo v njegovem trpljenju. To je bil njegov “krizni način delovanja”. Enako lahko to spoznanje postane luč tudi nam v naših časih nezadovoljstva in negotovosti.

Costel Cosman

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025