Od mojega stanovanja do zadnjega zemeljskega počivališča Kira Perzijca je le nekaj minut hoje. Ko se ob mirnih dneh sprehajam po münchenskem zahodnem pokopališču, grem pogosto mimo nagrobnika, ki nosi njegovo ime: ”Cyrus Parsa, 3. maj 1970–10. junij 2015.” Vsakič se vprašam, kakšno življenje je živel ta človek z imenom svetovno znanega vladarja, ki se ni imenoval le Kir Perzijec, temveč tudi Kir Veliki. Preživelim se je zgodovinski pomen tega imena očitno zdel zelo pomemben, saj je nad imenom in fotografijo pokojnika na nagrobniku tudi podoba monarha z insignijami njegove oblasti.

Marsikateri obiskovalec pokopališča v Kiru morda vidi lik iz sveta legend in mitov. Toda že kratek pogled v zgodovino Izraela pokaže, da je ta nadarjeni državnik in strateg resnično obstajal. Prav on je končal izgnanstvo Božjega ljudstva v Babilonu in ukazal ponovno pozidavo Jeruzalema. Najbolj pa me vedno znova navduši, da Bog sam tega povsem resničnega vladarja takratnega sveta po preroku Izaiju izrecno imenuje za svojega maziljenca:

”Tako govori Gospod svojemu maziljencu, Kiru, /…/: ‘Jaz bom hodil pred teboj /…/. Dal ti bom skrite zaklade, /…/ in spoznal boš, da sem jaz Gospod, ki sem te poklical po imenu, Izraelov Bog!”’ (Iz 45,1–3).

Ko je Izaija po Božjem naročilu zapisal to sporočilo, ustanovitelj perzijskega imperija sploh še ni bil rojen. Toda Vsemogočni je že zdavnaj imel svoj veliki načrt in vse se je zgodilo natanko tako, kot je sam napovedal po prerokih. Ker to velja za preteklost, smo lahko prepričani tudi glede prihodnosti: ”Zakaj Gospodova beseda je prava in vse njegovo delo je zanesljivo” (Ps 33,4 EKU). Tako je in tako bo ostalo do večnosti. Na našega Boga se lahko trdno zanesemo. Njegova skrb nas bo spremljala tudi v današnjem dnevu.

Friedhelm Klingeberg

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025