Te besede opisujejo življenje prve krščanske skupnosti v Jeruzalemu kmalu po izlitju Svetega Duha na binkošti. Očitno eden od sadov napolnjenosti z Duhom ni bilo le govorjenje v neznanih jezikih, temveč tudi presenetljivo intenzivno življenje v skupnosti. Veliko časa so preživeli skupaj, pa tudi svoje imetje so si delili, kadar je bilo treba.

To lahko na neki način okusimo tudi danes, ko imamo po bogoslužju skupno kosilo, h kateremu vsak prispeva kaj dobrega. Fantastično je: prinesem eno jed, izbiram pa lahko med tridesetimi ali več drugimi jedmi. Ta oblika skupnih dobrin deluje še danes in vnaša delček duha prvih kristjanov v sedanjost.

Ena mojih najljubših jedi na skupnih kosilih je “haystack” – senena kopa. Pri tem se različne sestavine, kot so koruzni čips, solata, paradižnik, olive, omaka iz rdečega fižola, sir …, zlagajo ena na drugo. Ko je vse na mizi, si lahko vsak sestavi kopo po svojem okusu. Tudi to lahko razumemo kot simbol cerkvene skupnosti. Smo raznoliki – v svojih darovih, izkušnjah in interesih, pa tudi v svojih kulturnih ozadjih in vplivih. V tem se skriva veliko bogastvo. Vsaka sestavina “haystacka” sama zase bi bila enostranska, če ne celo pomanjkljiva prehrana. V medsebojnem delovanju pa tvorijo zanimivo harmonijo okusov in hkrati zdravo prehrano, ki spodbuja skupnost. Prav skupnost je zaščitni znak ter “ključna kompetenca” cerkve. Ustvarja pozitivno in privlačno vzdušje, ki sega onkraj cerkvenega kroga: “Gospod pa jim je vsak dan pridruževal tiste, ki so bili na poti zveličanja.” Tako deluje Sveti Duh – v času prvih kristjanov, pa tudi danes.

Thomas Lobitz

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025