Na prvi pogled bi to izjavo pripisali kakšnemu Pavlovemu pismu kot povzetek Kristusovega trpljenja. Vendar še zdaleč ni tako. Te besede izvirajo iz enega od starozaveznih ”težkokategornih” mesijanskih prerokovanj. Že sam glagolski čas je nekaj posebnega. Izaija opisuje prihodnji dogodek, kot da se je že zgodil, čeprav je do takrat moralo miniti še nekaj stoletij. Tukaj imamo torej opraviti s futurističnim poročilom o dejstvih, ki je ubesedeno za nazaj. Izjemno! Vendar ne preseneča le časovni vidik, temveč tudi samoumevnost, s katero je besedilo zapisano, brez sleherne sledi skeptičnosti ali negotovosti. Prerok izpričuje jasen trizvok: načrtovano – sklenjeno – uresničeno.

A zdaj k tistemu, kar je veliko pomembnejše. Osrednje sporočilo te novice je čisti evangelij: vprašanje krivde je razrešeno enkrat za vselej. Ker bi bili sicer vsi ljudje brezupno izgubljeni, se je zaradi nas prostovoljno in iz ljubezni pustil mučiti, zlorabljati, tepsti, raniti in nazadnje tudi križati. To je najbolj občudovanja vredna in trajna menjalna trgovina v našo korist, kar jih je kdaj bilo na svetu. Brezgrešni Božji Sin je na golgotskem križu poskrbel za popolno odpustitev kazni. Ljudje moramo njegovo daritev le sprejeti in mu slediti.

Kdor študira pravo, se prej ali slej sreča z latinskim pravnim načelom ”ne bis in idem”, ki je bilo znano že v starodavnem Rimu in je vključeno tudi v nemško ustavo (člen 103). V slovenščini se to glasi: ”Ne dvakrat o isti stvari.” To pomeni, da nikomur ne smejo dvakrat soditi za isto dejanje. To pravno načelo bo ob poslednji sodbi še toliko bolj veljalo za vse odrešene, saj je Kristus že plačal za vso krivdo. Kakšen razlog za veselje!

Jürgen Schammer

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025