Neki kristjan je pred sodelavci očrnil drugega sodelavca, rekoč: ”Ta se nenehno opravičuje.” Opravičenje pa je osrednje sporočilo evangelija. Prav to nam nebeški Oče ponuja po Jezusu. ”Zadolžnica” za vse naše spodrsljaje je bila z njim enkrat za vselej pribita na križ. In ko je tam vzkliknil ”Dopolnjeno je!” je to veljalo tudi za moj ”seznam” – moje prestopke, za katere me je Božji Sin s svojo nadomestno žrtvijo od-rešil krivde.

Besedo ”dopolnjeno” v Novi zavezi (tetelestai) so v predkrščanskem času grški trgovci zapisovali na plačane račune. Za razliko od ljudi se ljubeči Bog razveseli vsakogar, ki ga prosi za odpuščanje. Jezus je to posebej poudaril celo v očenašu (Mt 6,12).

Če smo Božji otroci, nas nebeški Oče zaradi občasnih padcev nikoli ne bo odgnal, temveč nam bo odpustil.

Njegovo odpuščanje nam podarja tudi svobodo ljubiti Boga in bližnjega. Kjer se opravičimo v Jezusovem imenu, lahko zavlada resnično krščansko sožitje. Le tako lahko skupnost dolgoročno uspeva.

Naslednji vidik odpuščanja – poleg Jezusa in našega bližnjega – zadeva nas same. Nekateri ljudje težko odpustijo sebi. Za to je verjetno med drugim krivo pomanjkanje samozavesti. Morda nekdo potrebuje dušebrižni pogovor, da bi se naučil, da se ozdravljenje v določeni meri začne s spuščanjem preteklosti. Pri Bogu po Jezusu vedno velja: ”Opravičilo sprejeto!” Tu ni mej; kdor meni drugače, evangelija (še) ni pravilno razumel.

Neki verni moški je pripovedoval, kako se njegova hči pogosto opravičuje in potem vedno čaka, da sprejme njeno opravičilo. Takrat je srečna, še posebej pa, ko jo oče ob tem objame. Na tak način z nami ravna tudi Bog, naš nebeški Oče. Opogumljajmo tudi druge in jim povejmo, da so pri njem varni!

Albrecht Höschele

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025