30. marec
Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil njim, kateri ga ljubijo. Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: ”Bog me skuša.” Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar. Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.
Jakobovo pismo 1,12–14
Nekateri kristjani trdijo, da je že na tem svetu mogoče živeti brez greha. Zdi se, da Jezusove besede odpirajo to možnost. Božji Sin je pomiloščeni prešuštnici rekel: ”Pojdi in odslej ne greši več” (Jn 8,11).
Nam kristjanom bi moralo biti jasno, da nismo zaprti v nekakšen svetniški mehurček, ki bi nas izoliral od vseh skušnjav in poželenj. Ne; doživljamo napade, spopadamo se s skušnjavami in lastnimi slabostmi. Tega ne poudarja le uvodno besedilo – tudi Pavel nam svetuje ”duhovno bojno opremo”, ki v brezgrešnem življenju ne bi bila potrebna. Pravzaprav je le eden brez greha: Bog. Predvsem pa sem vesel jasnega sporočila, da nas v skušnjavo ne vodi Bog in nam ne nalaga ”preizkušenj”.
Vendar pa obstaja razlaga, ki dopušča misel o brezgrešnosti. Pri tem je treba pojem greha razširiti: greh potemtakem ni le to, kar mislimo in delamo, temveč stanje, ločenost od Boga. Od izgona iz raja so ljudje ločeni od Boga, torej grešni. Šele na novi zemlji bomo fizično in krajevno spet združeni.
Kaj pa tukaj in zdaj? Ko je Jezus prišel na svet, je to povezavo spet omogočil. Njegov krst, v katerem se je postavil v vrsto z grešnimi ljudmi, pojasnjuje, da je Bog na naši strani. Njegov krst je moj krst in tako smo spet povezani z Bogom. Na ta način je ločenost, torej greh, odpravljena, čeprav sprva ”le” duhovno. Kakšno spodbudno sporočilo!
Andre Zander
—
Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025

