V zadnjem času sem pogosto pomislil na to besedilo. Gre za duhovniški blagoslov iz Stare zaveze, ki se ga izreče tudi ob koncu bogoslužja. Toda kaj te besede pomenijo za nas?

Ko razmišljam o preteklih letih, ugotavljam, da je Bog mene in mojo družino v veliki meri blagoslovil. Zdravi smo, imamo sredstva za preživetje, dva otroka in vnukinjo ter živimo v lepi hiši. Prav tako smo hvaležni za demokracijo, v kateri živimo v Nemčiji in v kateri so vrednote, kot sta svoboda in mir, na prvem mestu. Ta hvaležnost ostaja kljub številnim krizam in vojnam preteklih let. Lahko se svobodno zbiramo, oznanjamo evangelij in praktično širimo Božjo ljubezen – vse to, ne da bi se morali bati kakršnih koli posledic. Besedilo iz Četrte Mojzesove knjige govori o takšnem blagoslovu. Veliki Bog nas blagoslavlja na različne načine. Milostljiv je z nami in nam podarja mir. Veličastni Bog želi, da bi nam bilo na tej nepopolni zemlji dobro.

Toda sprašujem se, kako je mogoče, da mi prejemamo toliko dobrega, medtem ko mnogi drugi doživljajo veliko trpljenja, kot so preganjanje, lakota in diskriminacija. Nato se spomnim besed iz Evangelija po Mateju: ”Takrat bo namreč velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo” (24,21). Na žalost to besedilo že danes velja za veliko delov sveta. Če pogledam indeks preganjanja kristjanov organizacije Open Doors, v 50 državah, ki vodijo na tej lestvici, živi približno 650 milijonov kristjanov, od katerih jih je 200 milijonov hudo preganjanih.

Mislim pa tudi na ljudi, ki morajo bežati pred vojno. Skrbim za nekaj vojnih beguncev in včasih izvem za pretresljive usode posameznikov. Vsaka od teh oseb potrebuje naše molitve. Veselimo se dneva, ko bo Jezus spet prišel in končal vse trpljenje ter bo končno zavladal mir.

Johannes Weigmann

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025