Pred kratkim sem v cerkvi slišal stavek: ”Bog je Bog reda.” Tega stavka ni v Svetem pismu, vendar je nekako resničen. Najboljši način, da spoznamo, kaj Bog misli z redom, je, da si ogledamo, kaj je ustvaril. Če pogledamo stvarstvo, lahko vidimo, da obstajajo naravni zakoni, zaradi katerih vse deluje. Kljub temu je za naravo značilna skoraj neskončna raznolikost bitij, oblik, barv, pokrajin in ekosistemov. Ko ljudje opredelijo red, pogosto pomislijo na uniforme, predale in strumno korakanje. Vendar obstajajo tudi drugi primeri: cestnoprometni predpisi dopuščajo različne načine prevoza, vendar urejajo njihovo medsebojno delovanje.

Pametni predpisi preprečujejo konflikte in spodbujajo mir. Na primer upoštevanje desetih Božjih zapovedi varuje ljudi pred najhujšo škodo v njihovem življenju (in veri). Brez umorov, tatvin, obrekovanja in nezvestobe bi bilo manj konfliktov. In če se Božje ime ne zlorablja v osebne namene, se zmanjša nevarnost manipuliranja z drugimi verniki s pobožno zvenečimi izjavami.

Cerkveni red je dober, če dopušča raznolikost in jo usmerja v smiselne kanale. Primer tega je Prvo pismo Korinčanom 14, kjer se duhovni darovi (zlasti govorjenje v jezikih in preroštvo) v Cerkvi izražajo tako, da služijo skupni izgradnji. Skratka, ne sme vsakdo govoriti kar naključno in kaotično, temveč je to treba delati urejeno ter vse preverjati in razsojati (1 Kor 14,29.40). To načelo lahko uporabimo tudi za druge duhovne darove. Tisti, ki imajo dar poučevanja, ni nujno, da imajo vedno prav. In tisti, ki imajo dar usmiljenja, morajo paziti, da ne gredo predaleč – že zaradi samozaščite.

Sveti Duh daje vernikom različne darove, katerih uporaba bogati Cerkev. V urejenem okviru je raznolikost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena (v. 39). Dober organizacijski okvir krepi zavest, da vsi vlečejo v isto smer. To spodbuja mir.

Thomas Lobitz

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025