Bog je poklical Elizeja, da nasledi Elija. Elizej je prevzel tudi Elijevo preroško šolo. Ko je eden od preroških učencev umrl, se je njegova vdova znašla v veliki stiski. V tej izredni situaciji se je ženska obrnila na Elizeja, o katerem je slišala veliko dobrega: ”Tvoj služabnik, moj mož, je umrl in ti veš, da se je tvoj služabnik bal Gospoda” (2 Kr 4,1). Ali včasih tudi mi govorimo podobno? Ali Boga preveč radi opominjamo na svoje prednosti in dosežke?

Vdovina žalost je bila velika. Upnik je zahteval nazaj denar, ki ga je posodil njenemu možu. Če ne bo plačala, bo vzel njena sinova za sužnja. Vdova je pred Elizejem razgrnila svoje življenje. Postala je ranljiva in mu zaupala, čeprav ga je poznala le bežno. Zdaj je bil na vrsti Elizej. Vdova je čakala na odgovor in pomoč. Njegov odgovor je bil kratek in jedrnat: ”Kaj imaš v hiši?” (v. 2). Ali je ostalo še kaj, kar ni bilo zarubljeno? ”Imaš v hiši še kakšne zaloge?” Na to je vdova odgovorila: ”Tvoja dekla nima v hiši ničesar razen vrča olja.” Koliko pa imamo mi danes konkretno na voljo?

Vdova je ubogala Elizeja, ni postavljala dodatnih vprašanj, temveč je ukrepala in doživela velik čudež. Splačalo se je.

Včasih se moramo skrbi, ki nas pestijo, lotiti z vero. Vdova je zaupala Božjemu preroku in hkrati sama poprijela za delo. Ukrepala je in tako doživela velik čudež. Vrči so se napolnili, dolgovi so bili poplačani in vdova je s svojima sinovoma preživela.

Bog bo tudi nas oskrbel z vsem potrebnim, če se z zaupanjem obrnemo nanj. ”Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete” (Mt 6,32).

Kathi Heise

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025