Kot organ je jezik resnično vsestranski. Zahvaljujoč majhnim živčnim končičem lahko zaznava dotik, temperaturo, okus in bolečino. Je izjemno gibljiv: njegove mišice so najbolj gibljive mišice v človeškem telesu. Ta gibljivost omogoča govorjenje, pri čemer jezik izvede več kot dvajset različnih gibov. Jezik je ključen tudi za žvečenje in požiranje hrane. In nenazadnje lahko njegova barva, tekstura ali občutljivost kažejo na zdravstvene težave.

Obstaja veliko rekov v povezavi z jezikom: košček čokolade ali nepričakovan kompliment se nam lahko stopi na jeziku. Molčeč človek bi si raje odgriznil jezik, kot pa izdal zaupano mu skrivnost. Mnogi, ki govorijo tja v en dan, ne da bi prej premislili, si bodo zagotovo pošteno opekli jezik.

David je očitno vedel, kako težko je krotiti jezik vendar je poznal tudi rešitev: obstaja Nekdo večji, ki zmore to, česar mi kljub največjemu trudu ne zmoremo. Ta Nekdo je naš Bog in Stvarnik. Jakob v povezavi z jezikom piše: ”Ljudje so se naučili krotiti divje živali, ptice, kače in morske živali. Svojega jezika pa noben človek ne more ukrotiti” (Jak 3,7.8 ŽNZ). Kako resnično!

To, da se ob največjem samoobvladovanju za milisekundo ugriznemo v jezik, preden nam uide napačna, žaljiva beseda, ni rešitev. Takrat je že prepozno. Uničujoča beseda bi sicer ostala neizrečena, toda notranja jeza, negativne misli in čustva bi bili še vedno prisotni.

Prošnji ”Gospod, ti sam brzdaj moj jezik, ker jaz tega ne zmorem” bi morali dodati še prošnjo: ”Gospod, očisti in posveti moje srce, misli, vzgibe in čustva. Napolni ga s svojo ljubeznijo in prijaznostjo, da bodo iz tega ozdravljenega vira prihajale zdravilne besede hvale, hvaležnosti in spodbude.”

Elí Diez-Prida

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025