“Hočemo le doživeti nekaj, kar bomo potem lahko pripovedovali vnukom. Ne preveč visoki cilji, le nekaj malo velike ljubezni.” To poje mladinska glasbena skupina o svoji predstavi o življenju, kar v mojih ušesih zveni nadležno opravičujoče: “Le nekaj doživeti.” “Nekaj malo velike ljubezni.” – Kako, prosim? Prav velika ljubezen je vendar nekaj, kar te popolnoma prevzame, ko vse tvoje misli in čustva osvoji ta ena oseba, ki ti popolnoma prevrne življenje … In tu smo spet pri Janezu 10,10. Prav ta celovitost, vsa polnost je tisto, kar Jezus želi za naše življenje in kar lahko dosežemo z njim kot središčem našega vsakdanjega življenja – pri tem ne mislim doseči v smislu pridelati, temveč izkusiti. Za to je potrebno zaupanje in čas, da negujemo odnos z Jezusom in mu damo prostor.

A morda je prav brutalni tat, o katerem govori prvi del vrstice, tisti, ki je v resničnem življenju mladih povzročil resne poškodbe in zlomil zaupanje. Že otroci lahko ravnajo drug z drugim tako kruto kot odrasli med seboj – eni, ker še ne vedo, kako trajno uničujoče je nekaj takega, drugi pa, ker so to že doživeli. Ne glede na to, kakšna je bila ta negativna izkušnja, vas poniža, omejuje in zaznamuje, tako da se otroško brezskrbno in barvito življenje spremeni v “nekaj malo velike ljubezni”. Seveda imaš sanje in želiš pridobiti izkušnje, vendar raje ne preveč drastičnih, ne preveč razburljivih, ker sledi razočaranje, in tega ne želiš spet prestajati.

Ker Bog tega ne želi za svoje otroke, je Jezus prišel na svet, da nam obljubi večno prihodnost in nam pokaže, kako je videti trdno, zadovoljno in izpolnjeno življenje tukaj in zdaj, z vsemi ambivalencami, ki jih vsak dan vidim in čutim v sebi. Nikoli ne bom rešena negativnih misli, čustev in dejanj, vendar doživljam tudi toliko blagoslovov in izobilja.

”Najdi smisel. Občuti ljubezen. Ustvari svetlobo,” sem nedavno prebrala. To je tisto, kar mi pomeni evangelij.

Nicole Spöhr

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025