Japonski podčastnik Yokoi Shōichi se je 28 let skrival v džungli. Poleti 1944 se je skupaj z drugimi vojaki svoje enote skrival na otoku Guam. Sprva ni vedel za kapitulacijo Japonske, čez osem let pa ni verjel informacijam iz letaka oziroma je menil, da je osebna kapitulacija nečastna. V nadaljnjih dvanajstih letih sta umrla njegova zadnja tovariša, zato je sam vztrajal naprej: živel je v majhni, zemeljski jami, ki jo je sam izkopal, in se prehranjeval med drugim z orehi, polži, žabami, raki, pticami in podganami. 24. januarja 1972, torej danes pred 54 leti, so ga končno odkrili ribiči. Medijski odmev je bil ogromen.

Kako grenko je, da je toliko časa preživel v samovoljni izolaciji in v nedostojnem stanju, čeprav bi lahko užival svobodno življenje! Nič manj grenko ni dejstvo, da danes toliko ljudi živi drugorazredno ali tretjerazredno življenje, ker niso izkusili ali ne želijo verjeti, da je Bog sklenil mir z ljudmi. Vsakdo lahko zapusti svoj zapor strahu, brezciljnosti in brezupnosti, živi življenje svobode in dostojanstva ter se veseli večnosti v Božjem kraljestvu, kjer ne bo vojn in katastrof, bolezni in smrti. To dobro novico lahko kot glasnik nebes posreduje vsak, ki je doživel to osvoboditev.

Yokoi se ob svoji osvoboditvi ni mogel prav veseliti, ker se je sramoval, da ni padel v vojni, zato je rekel: “Zelo mi je nerodno, da sem se vrnil živ.” Nobenemu od nas se ni treba sramovati, da nezasluženo uživa svobodo, ki nam jo ponuja Bog.

Yokoi je po vrnitvi v civilizacijo živel še 25 let: poročil se je, delal kot trener preživetja in pisal priročnike o zdravi prehrani. Tako je njegova zgodba imela nekakšen srečen konec. Kljub vsemu.

Elí Diez-Prida

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025