Motoristi vedno znova govorijo o veliki svobodi, ki jo čutijo na poti. Tudi sam sem se veliko prevozil z motorjem. V sončnem vremenu sem se zapeljal v naravo, užival v čistem zraku in se počutil tako brezskrbno kot otrok ter svobodno kot ptica.

Toda v nekem trenutku sem se vprašal, ali sem res tako svoboden, kot sem se počutil v tistih trenutkih, ali pa me je občutek varal. Takrat sem si moral priznati, da sem svoje težave bolj potiskal na stran, namesto da bi jih reševal.

Zato sem neskončno hvaležen, da sem spoznal še drugo svobodo, tisto pravo svobodo, ki ni le prehoden občutek, temveč trajna resničnost. Srečal sem Jezusa Kristusa, Božjega Sina, in izkusil, da On resnično osvobaja. Osvobodil me je strahu pred smrtjo in moje ravnodušnosti. Najpomembneje pa je, da je vzel moje breme krivde. Jezus nas po Svetem pismu, Božji besedi, vabi: ”Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek” (Mt 11,28).

Veliko ljudi sicer verjame v obstoj Boga, vendar ne izkoristijo njegove pomoči. Bog želi z vsakim človekom vzpostaviti oseben odnos in mu podariti globok mir. Nihče drug tega ni sposoben. Jezus pravi: ”Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni” (Jn 14,6).

Če svoje življenje zgradimo na tej obljubi, imamo trden oprijem: ”In nikoli ne bodo pogubljeni in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke” (Jn 10,28).

To so čudoviti obeti! Verjemimo temu in se podajmo v svobodo, ki jo lahko da le Jezus, kakor smo prebrali v današnji uvodni vrstici.

Klaus Schulz

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025