Zgornja svetopisemska vrstica je del besedila, ki je bilo zapisano kot posvetilo v mojem Svetem pismu, ki sem ga prejel ob zaključku verouka. Besedilo ima zame poseben pomen. ”Ne boj se.” Česa me je strah? Da bi me kdo napadel? Kako se odzovem, ko se to zgodi? Običajno gre za enega od naslednjih odzivov: 1. Zbežim ali se skrijem. Pretvarjam se, da me sploh ni. Otrpnem ali ostanem brez besed. 2. Udarim nazaj. Se branim, se zagovarjam. Kričim ali se spravim na drugega.

Jasno je, da bi moral tisti, ki se lahko uveljavi vedno in povsod, biti obziren do tistega, ki ga zlahka spregledajo in odrinejo na stran. Po drugi strani pa bi se moral tisti, ki nenehno odstopa prostor drugim in je pripravljen popustiti, zgledovati po Jezusu in Pavlu, ki se nista skrivala in sta uveljavljala svojo pravico. Tako je na primer Pavel v Filipih vztrajal pri svoji pravici rimskega državljana (Apd 16,37). Ker smo dragoceni Božji otroci, smemo zahtevati svojo pravico in se ne smemo pustiti preprosto odriniti na stran. To služi tudi kot zgled drugim kristjanom, ki potrebujejo spodbudo. Doživeli bomo, da naše zavzemanje nekaj spremeni. Ne vedno, a znova in znova. To krepi nas in druge. Smo dragoceni otroci Najvišjega Boga in nihče nima pravice, da bi nas preziral.

Dobro je, če stojimo ob strani šibkim. Včasih pa smo tudi sami šibki in potrebujemo pomoč. Zato stopimo ob stran tudi sebi, že zato, ker nas pri tem opazujejo drugi šibki.

Tebi velja ”Ne boj se” iz uvodnega besedila. Bog te poziva: ”Krepak in odločen bodi!” (Joz 1,9). Bog te krepi. Gospod neba in zemlje je na tvoji strani. Božji glasniki, kot sta bila Jozue in Jeremija, so pogosto ob začetku svojega poslanstva prejeli spodbudo, ki je zaznamovala njihovo nadaljnje življenje. Vzemi to besedo zase – tudi na današnji dan.

Matthias Gansewendt

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025