Kolikokrat smo že slišali besede: “Nimam časa, nimam časa!” Čas je dragocen. Pravijo, da ga je vedno manj, vsaj tako se nam zdi. Kljub več prostega časa v primerjavi s prejšnjimi generacijami se nam zdi, da nam čas polzi med prsti. Danes je običajno, da se naša blaginja meri ne le po premoženju, ampak tudi po prostem času, ki ga imamo na voljo.

Toda kaj je s časom, ki si ga vzamemo, da bi poslušali Božji glas, ki želi govoriti z nami? Več časa ko nam krade digitalno povezovanje, tem pomembnejša postaja ta tema. Obstaja na tisoče stvari in vtisov, ki nas tako zaposlujejo, da ne moremo več pravilno zaznati Božje besede in Božjega osebnega nagovora. Zato je milost, če lahko slišimo Božji glas. Bog vsakemu od nas sporoča svoje zahteve in si prizadeva za našo ljubezen.

Pri našem Bogu je čudovito, da mu ni vseeno za nas. Želi biti v stiku z nami, kar lahko samo obogati naše življenje.

Vprašajmo se, koliko časa dejansko preživimo z Bogom. Kakšno avtoriteto mu dajemo v našem vsakdanu? Koliko dragocenega časa si vsak dan vzamemo za poslušanje njegovih besed? To so besede, ki nam jih namenja Sveto pismo. Vsak človek ima dve možnosti: Po eni strani lahko ostanemo brezbrižni, kar bi pomenilo otrdelost srca, pred katero nas svari uvodno besedilo. Bolje pa je, da Bogu rečemo ”da” in naredimo prostor za njegovo besedo v svojem življenju.

Klaus Schulz

Mar za Kristusa prostora

v svojem srcu nimaš ti?

Čuj, že trka ti na vrata,

brž jih na stežaj odpri!

Pripev: Kdo želi zdaj izročiti

svoje srce Kristusu?

Vekomaj ostalo čisto

bo edino v Jezusu.

V tvojem srcu zdaj je prostor

za vse ničevne reči;

če pa vanj vseli se Jezus,

ti življenje spremeni.

Če pa zdaj zanj nimaš časa,

ko ti trka na srce,

vedi, kmalu bo prepozno —

danes milost traja še.

(Pesmarica KAC, 143)

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025