Jezus Kristus te besede oblikuje zavestno, saj ve, da obstaja veliko razlogov za strah. Vsi poznamo strah pred izgubo ljubljene osebe ali pred smrtjo. Ekološke, ekonomske in politične razmere so lahko zastrašujoče. V knjigi Razodetja se cerkev pripravlja na težke čase konca. To je lahko strašljivo. Kako mi Jezus pomaga pri soočanju s tem?

Jezus pravi: »Jaz sem […] začetek« (Raz 21,6). S tem misli: »Jaz sem tvoj Stvarnik!« Mojo pozornost usmerja na poročilo o stvarjenju na začetku Svetega pisma. Tam vidim Boga, ki se sklanja, vzame v roko prst in iz nje oblikuje svojo stvaritev – kot lončar. Kako močna podoba. Tako kot umetnik ljubi svoje delo, ker je nastalo izpod njegovih rok, naj bi vsak človek vedel: njegov Stvarnik ga ljubi. Božji dih ga je obudil v življenje. Njegov Stvarnik ga je s poljubom poklical v življenje in naj bi živel kot ljubljen človek, ki je sposoben ljubiti.

Sveto pismo ne zamolči zla, ki je prišlo na svet zaradi človekovih odločitev. Tu tiči razlog za strah in smrt. Sveto pismo mi kaže, da sem udeležen pri zlu – kot žrtev, pa tudi kot storilec. Toda Jezus pravi: »Bil sem mrtev, a glej, živim« (Raz 1,18). On ni le Stvarnik, ampak tudi Odrešenik. Njegova žrtev je premagala smrt. On podarja novo življenje.

In Jezus pojasnjuje: »Jaz sem […] Zadnji« (v. 17). V svetopisemskem poročilu o koncu spoznam, kako se krog sklene. Obljubljeno mi je: »In Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči« (Raz 21,4). Tako kot pri stvarjenju se Bog še vedno sklanja k nam. Le da tokrat vzame robček in mi obriše solze; čudovita podoba Božje ljubezni.

In Jezus pravi: »Živim na veke vekov« (Raz 1,18); torej »ne boj se!« (v. 17).

Lothar Wilhelm

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025