Bila je vojna. Aramejski kralj je zbral vso svojo vojsko, da bi oblegal Samarijo, prestolnico Izraela. Kako dolgo je obleganje trajalo, ni zapisano, vendar so prebivalci kmalu začeli trpeti lakoto in pomanjkanje. Njihov položaj je bil brezupen. Takrat je prerok Elizej obljubil, da bo naslednji dan pri mestnih vratih mogoče za malo denarja kupiti najboljšo pšenično moko in ječmen. To je zvenelo neverjetno in marsikdo je ob tem le zmajeval z glavo.

Ko se je zasvitalo naslednje jutro, so se štirje gobavci, ki so životarili pred mestnimi vrati, posvetovali, kaj narediti. Tam bodo kmalu umrli od lakote, v mestu prav tako, če bi jih sploh spustili noter. Zato so se odločili, da bodo šli v tabor Aramejcev. Morda jih bodo vojaki ohranili pri življenju in jim odstopili ostanke hrane. Tako so se od lakote in bolezni oslabljeni moški odpravili v sovražni tabor. Začudeni so ugotovili, da je zapuščen. Aramejci so pustili vse, kar so imeli, in v popolni paniki pobegnili. Zaradi čudežnega prisluha so bili prepričani, da se bližajo ogromne vojske Hetitov in Egipčanov, da bi osvobodile mesto.

Kakšna gostija je čakala te štiri gobavce! Ko so se nasitili, so oplenili dva šotora in zakopali svoje zaklade. Toda nato se jim je oglasila vest. Kako so se lahko gostili, medtem ko ljudje v mestu umirajo zaradi lakote! Kot neozdravljivo bolne so jih sicer prekleli in izgnali iz Samarije, a so meščane kljub temu želeli rešiti trpljenja, zato so stražarje pri mestnih vratih obvestili o begu sovražnikov. Stiske je bilo konec. Obdobje lakote je bilo končno mimo. Kakšen dan veselja!

Ti štirje gobavci so pravi junaki te zgodbe. Izgnali so jih iz mesta in prepustili usodi, oni pa meščanom niso vrnili z isto mero, temveč so poskrbeli, da so ti lahko spet zadihali. Resnično izjemen zgled!

Siegfried Wittwer

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025