Neki pisatelj je želel prečkati Genezareško jezero, da bi našel navdih za svojo novo knjigo. A ko je izvedel za visoko ceno prevoza, se je odločil, da bo šel okoli jezera peš. Na poti je srečal ribiča, ki mu je povedal, da je Jezus nekoč čez jezero šel peš po vodi. Pisatelj je bil osupel in je vprašal ribiča, če ve, kaj je Jezusa spodbudilo k temu. Ribič je odgovoril: ”No, mislim, da tudi on ni hotel najeti čolna.”

Ta izmišljena zgodba zadene bistvo: ljudje smo pri nakupu blaga ali storitev bolj ali manj pozorni na ceno. Tehtamo, ali si nekaj želimo in zmoremo privoščiti. Tako za nas vsak dobiček postane tudi izguba. Nekaj prejmemo, vendar moramo za to tudi nekaj dati. V vsakdanjem življenju smo se na to zakonitost navadili. Le pri večjih izdatkih se dlje ustavimo in premlevamo. Zelo pogosto mislimo na lastno korist in si zastavljamo vprašanje: Kaj bom imel od tega?

V uvodnem svetopisemskem besedilu – priliki – beremo o daljnosežni odločitvi. Zaklad je bil za nekega človeka tako dragocen, da je vse stavil na eno karto. Če bi se ta prilika odvijala v današnjem času, bi zagotovo poročali o mnogih ljudeh, ki bi zahtevali svoj delež zaklada. Toda razmišljajmo naprej o osrednji misli prilike: Kaj v življenju mi je tako pomembno, da bi naredil vse, da to dobim? Bodimo iskreni – pogosto bi težko rekli, da se besede iz te cerkvene pesmi nanašajo na nas: ”Ne hrepenim po zakladih, ne po srebru ali zlatu, hrepenim le po tem, da bi vedel, ali mi je moj Odrešenik naklonjen” (Walter Rauschenbusch).

Zakaj je tako? Ljudje lahko živimo le tukaj in zdaj. Toda ali kristjani ne moremo pričakovati veliko več? Že zdaj smo od Boga prejeli veliko darov – še zdaleč ne le materialnih – za katere bi morali biti vsak dan hvaležni. Danes se ponovno osredotočimo na Boga in se veselimo tega dneva. Njegove blagoslove sprejmimo s hvaležnostjo.

Wolfram Gauger

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025