19. maj
Tolažite malodušne, podpirajte slabotne, bodite potrpežljivi z vsemi.
Prvo pismo Tesaloničanom 5,14
Pesimisti me spravljajo v stres. Tisti, ki nenehno iščejo dlako v jajcu, tisto drobno napako, in že vnaprej vedo, zakaj bo nekaj spodletelo. Tisti, ki lahko z enim samim stavkom uničijo odlično idejo in vzdušje. Tisti, ki igrajo na varno in se izogibajo vsakemu tveganju.
Na nekem usposabljanju za vodstvene delavce sem se naučila naslednje: ”Ko razvijete novo idejo, jo predstavite svojim pesimistom. Takoj bodo prepoznali šibke točke načrta, kar vam bo pomagalo, da ga izboljšate.”
Pavel v svojem pismu Tesaloničanom postavlja izziv, saj ne pravi: ”Preslišite bojazljive, saj vse vidijo preveč negativno.” Pravi: ”Opogumljajte jih. Pomagajte šibkim. In bodite potrpežljivi z vsemi.” Opogumljati pomeni, da se spopademo s strahovi in pomisleki bojazljivih; da smo potrpežljivi in poslušamo.
Ali je morda to tako zahtevno zato, ker se moramo soočiti s svojimi (skritimi) strahovi? Ker imamo tudi mi svojo bojazljivo, šibko stran?
Všeč mi je, da v krščanski skupnosti človek sme biti takšen, kakršen je, s svojimi slabostmi in vprašanji. Dele sebe, s katerimi se ne razumemo najbolje, lahko sprejmemo, namesto da bi se proti njim krčevito borili – ker nas je sprejel naš nebeški Oče. In v tej različnosti, morda celo v ekstremih, se lahko učimo drug od drugega.
Nekaj vrstic prej piše: ”Bodimo budni in trezni” (v. 6). Treznost je nasprotje in protiutež počasnosti, morda pa tudi preveliki evforiji in preveč naivnemu optimizmu. Tako podpiramo drug drugega, optimisti in pesimisti, in smo potrpežljivi drug z drugim.
Jessica Kaufmann
Dobro je, da imamo drug drugega,
dobro je, da vidimo drug drugega.
Deliti skrbi, veselje, moči
in hoditi po isti poti.
Dobro je, da nimamo le sebe,
da se krog nikoli ne sklene
in da je Bog, o katerem govorimo,
tukaj sredi nas. (ghs 379)
—
Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025

