To človeka spravlja v obup. Že več kot štirideset let sem krščen vernik, pa vedno znova delam isto napako, ko kot po tekočem traku zapadam v isti vzorec. Mislil sem, da sem to že premagal. Včasih se sprašujem, ali me Kristus sploh še lahko sprejme. Vse skupaj je res frustrirajoče.

Očitno sem s temi strahovi šel spat. Nekje sredi noči sem se zbudil, vklopil radijsko postajo Evangeliumsrundfunk Wetzlar in govornik je o besedah iz Pisma Rimljanom 10,3.4 jasno in glasno rekel: ”Ne jaz zase, ampak Kristus zame; ne jaz s svojim trudom, ampak Kristus s svojim delom na križu.”

To jasno sporočilo me je znova opomnilo na temelj moje krščanske vere: Kristus je umrl zame, s svojo smrtjo je moje grehe pribil na križ. Ne rešuje me moja pravičnost, temveč edino in zgolj vera v mojega Gospoda Jezusa Kristusa.

Seveda je cilj krščanskega življenja ne grešiti in si ne nakopati krivde – ”če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega” (1 Jn 2,1). Kako čudovito sporočilo! Še vedno velja zame (in zagotovo tudi zate), čeprav sem že tako dolgo krščen. Vedno je le Kristus tisti, ki rešuje. Z lastno pravičnostjo ne morem k temu ničesar dodati.

In ko isto napako naredim že neštetokrat in si sam ne morem več odpustiti, pride Jezus Kristus, moj Gospod, in mi odpusti vedno znova in tolikokrat, da sploh ne morem več prešteti (Mt 18,22).

Tisto noč mi je Bog jasno in razločno spregovoril. Spet mi je pokazal pomembnost vere v Kristusa, ki me osvobaja moje ”lastne” pravičnosti – tudi po štiridesetih letih življenja v veri.

Roland Nickel

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025