17. junij
Neprenehoma molíte.
Prvo pismo Tesaloničanom 5,17
Neprestano moliti se sliši kot nemogoča naloga. Vendar lahko naštejem številne dogodke, ki so me spodbudili k temu, da sem se v molitvi obrnila na Boga – včasih sem molila za vsakdanje stvari, včasih pa za večje dogodke. Spomnim se na primer, kako je morala moja prijateljica decembra 2020 v bolnišnico zaradi korone. Ni kazalo dobro, zato sem sprožila molitveno verigo, v kateri so sodelovali prijatelji iz Švice, Avstrije in Nemčije. Moja prijateljica, ki ni kristjanka, je bila navdušena nad to povezanostjo kristjanov v molitvi – celo onkraj meja. Ozdravela je, čeprav so ostale posledice.
Bog je v vseh okoliščinah moja prva točka stika. Pri njem se počutim varno in vem, da sem sprejeta. Ko molim, se ne umaknem vedno v tiho sobico. Vsak kraj je primeren za molitev. Toda kako moliti ”neprenehoma”? Ali ne pomeni to predvsem ohranjati stalno povezavo z Bogom v molitvi? Ta povezava nam lahko pomaga, da se osredotočimo na svojo vero in premagujemo izzive. Gre za to, da se ves dan zavedamo Božje prisotnosti in ga povabimo v vsako področje svojega življenja; da pri vsaki odločitvi iščemo njegovo vodstvo in modrost. Na ta način lahko zgradimo globlji odnos z Bogom in živimo življenje, ki mu je po godu.
Molitev je bistveni del kristjanovega življenja. V molitvi lahko komuniciramo z Bogom, izražamo svojo hvaležnost ter prosimo za vodstvo in moč. Koncept ”neprestane molitve” ne bi smel nikogar prestrašiti ali odvrniti.
Molitev je vir pomoči, ki nam je neprekinjeno na voljo. Ne glede na to, kakšna je težava, preizkušnja ali vaja, bi morali to povedati Bogu v molitvi (Flp 4,6). Povsem po motu: Ne poskušam načrtovati Boga v svoj dan, temveč načrtovati dan okoli Boga.
Damaris Hope
—
Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025

