Mar ni to vprašanje odvečno v pogovoru z bolnikom? Kdo bi si želel biti bolan? Konec koncev si prizadevamo za čim daljše in zdravo življenje.

Od leta 1990 trpim za neozdravljivo boleznijo in vem, kaj pomeni, ko si ničesar ne želiš bolj kot zdravje. In vendar se sprašujem, kako bi živela, če bi ta bolezen nenadoma izginila. Konec koncev sem z njo sprijaznjena že toliko let.

Zato je toliko bolj zanimivo, kako je potekalo ozdravljenje ob kopeli Betesda, opisano v Janezu 5. Tam je bilo veliko potrebnih pomoči, vendar nihče od njih ni pogledal Jezusa, ki bi jih lahko ozdravil. Njihove oči so bile usmerjene v vodo in čakale, da se bo premaknila. Bili so tako zatopljeni v svoj način reševanja, da so spregledali pravo pot.

Ob kopeli je ležalo veliko bolnikov, med njimi ”slepi, hromi, sušični” (Jn 5,3). Med njimi je bil tudi moški, ki je bil bolan že 38 let. Bolezen, ki se je je tako želel znebiti, mu je odvzela vse moči. Gospod ga je vprašal: ”Bi rad ozdravel?” (v. 6). Seveda bi rad, vendar je izrazil svojo nemoč. Srečanje z Jezusom pa je vse spremenilo. Jezus mu je rekel: ”Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!” (v. 8). Moški je takoj ozdravel.

Zanimivo je, da ni bil bolnik tisti, ki je videl Jezusa in ga nagovoril, ampak ravno obratno. Jezus je videl bolnika! In prav tako vidi tudi tebe in mene, ne glede na najine trenutne okoliščine. Lahko smo prepričani, da Bog nas in naše stanje lahko bolje oceni kot mi sami.

S tem znanjem ne gledam negativno na svojo tegobo, ampak jo lahko sprejmem in se naučim živeti z njo. Vem, da je moje zdravje v Božjih rokah.

Apostol Pavel je napisal: ”Vsakokrat mi je [Bog] odgovoril: ‘Vse, kar potrebuješ, je moja milost. Moja moč prihaja najbolj do izraza v slabotnih ljudeh.’ Vesel sem, da se lahko hvalim s tem, kako sem slab. Prav tako sem vesel, da sem lahko živ primer Kristusove moči, namesto da bi razkazoval svojo moč in sposobnosti” (2 Kor 12,9 ŽNZ).

Georgia Busch

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025