Alkohol, predvsem odvisnost od njega, je bil in ostaja resna težava mnogih ljudi. Ne zadeva le preprostih, neizobraženih in revnih, temveč tudi izobražene, ugledne in vplivne ljudi. Mnogi so ujeti v te okove, ki obljubljajo kratkotrajno veselje ali omamo in pozabo, a hkrati vodijo le v suženjstvo. Alkohol označujejo tudi kot bič človeštva. V znani uspešnici pojejo: »Hudič je ustvaril žganje, da bi nas pokončal« (Udo Jürgens). Vem, o čem govorim, saj sem nekaj časa kot prostovoljec pomagal v svetovalnici za zasvojenosti.

Da bi se osvobodili te bolezni, bremen in zapletov, ki so privedli do odvisnosti, pomaga le popolna abstinenca.

En požirek alkohola zdravljenega alkoholika spremeni nazaj v pivca. Poleg tega mora biti človek iskren do sebe in pred Bogom.

V najboljšem primeru človek sploh ne bi smel spodbujati hrepenenja po alkoholu, kot nakazuje tudi uvodno svetopisemsko besedilo. Evin prvi greh, s katerim se še danes borijo vsi ljudje, se je prav tako začel z opazovanjem sadu. Nato je prišlo hrepenenje in zatem padec v greh. Tako se je vse začelo.

Ko gre za slabe navade in grehe, je Jezus Kristus naše največje upanje. On nam želi v zavest priklicati vso našo nepravičnost, da bi nas nje odrešil. Tu nimamo opravka s čudežnim zdravilcem, temveč s Kristusom, Božjim Sinom. In resnica je to, kar o sebi pravi v Janezu 8,36: »Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« Postanemo zares prosti moči greha, te človeške zablode, ki povzroča le bedo. Resničen uvid je prvi korak k ozdravitvi in tisti, ki iskreno išče, se tako približa Jezusu Kristusu.

Klaus Schulz

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025