Jakobova družina je bila sestavljena družina. Jakob je imel dvanajst sinov, eno hčer in štiri žene. Pri tem sta glavno besedo imeli predvsem dve od štirih žena: Lea in Rahela.

Jakoba je njegov tast več kot enkrat ukanil in izdal. Najprej je sedem let zastonj delal za svojo veliko ljubezen Rahelo, nato pa po poročni noči ugotovil, da mu je bila za ženo dana starejša sestra Lea. Zatem je delal še nadaljnjih sedem let, da se je končno lahko poročil z Rahelo. Z dvema glavnima ženama in njunima služkinjama je zaplodil trinajst otrok: sedem otrok z Leo in dva z njeno služkinjo; dva otroka z Rahelino služkinjo in nazadnje dva otroka z Rahelo. Nič nenavadnega, da so iz tega nastali številni konflikti. Težave med ženskami so se prenesle na njihove otroke.

Če pa pogledamo nepojmljiv spor med Jakobom in njegovim bratom Ezavom, ugotovimo, da so bili odnosi napeti že dve generaciji. Že njun oče Izak, Abrahamov obljubljeni sin, in njun stric Izmael – sin človeškega posredovanja – sta bila sprta.

Kakšna družina! Realno življenje, ki je daleč od vsega, kar nam je kot kristjanom sveto. Jakobove družinske zgodovine se preprosto ne da olepšati.

Kljub vsem vplivom iz preteklosti se ljudje skoraj vedno lahko odločimo po svoje. Bog nam je podaril svobodno voljo, po kateri se odlikujemo kot ljudje in Božja bitja. Nihče ni prisiljen nadaljevati zgodbe svojih staršev. Vsakdo lahko napiše novo zgodbo. Vsak, ki želi, lahko začne znova in prekine krog nasilja, krog krivde in dramatični trikotnik žrtve, storilca in rešitelja. Včasih pa smo pri tem odvisni tudi od zunanje pomoči.

Zgodovina naših prednikov nas zaznamuje, pa vendar nihče ni prisiljen nadaljevati začete igre. Lahko rečemo ne, poiščemo svojo pot, jo najdemo in hodimo po njej.

Georgia Busch

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025