”Nič ni tako stalno kot sprememba,” je dejal duhovnik na začetku poročnega govora in s tem spodbudil nevesto in ženina, naj v vzponih in padcih svojega zakonskega življenja ostaneta skupaj. In ne brez ponosa je ženin zdaj svoji izbranki rekel ”moja žena”, ona pa svojemu ljubljenemu ”moj mož”.

Pred približno šestimi desetletji sva z mojo nevesto doživela nekaj podobnega. Na žalost se nisva mogla hvaležno ozreti nazaj ob taki imenovani zlati poroki, ker naju je ločila smrt. Toda dragulj iz stare ”poročne knjižice” velja še danes: ”Poročiti se ni obvezno – obvezno je biti srečno poročen.”

To je mogoče, če si mož in žena tudi kasneje vedno znova dajeta kompliment iz današnjega svetopisemskega besedila, ki izvira od Boga – v smislu: ”Ti si mi najdragocenejši, ljubim te takšnega, kakršen si!” Tako lahko postaneta tudi določevalca trenda za Božjo ljubezen v tem svetu, ki mu primanjkuje ljubezni.

V svoji knjigi o zakonu krščanski zdravnik in zakonski svetovalec Timothy Keller navaja pet ključnih besed, ki seveda veljajo tudi na splošno: ”Ljubezen, zaupanje, zvestoba, spoštovanje, odpuščanje.” Tako se Božje sporočilo podaljšuje in poglobi, v Novi zavezi pa ga dopolnjuje Visoka pesem o ljubezni (1 Kor 13,1–13). Lahko se popolnoma zanesemo drug na drugega, smo odprti drug za drugega, najdemo čas, razumemo zakonsko skupnost kot zatočišče in dom, smo zvesti, odpuščamo, smo nežni in pripravljeni pomagati drug drugemu, molimo drug za drugega in drug z drugim – in pri vsem tem drug drugemu sporočamo: ”Živim s teboj tako, da se lahko spopadeš s svojimi težavami, izpolniš svoje naloge in si tisto, kar Bog želi, da si – popolnoma srečen človek.”

Albrecht Höschele

Jezus, vodi nas po poti življenja,

in mi ne bomo odlašali

zvesto ti slediti;

vodi nas za roko do domovine.

(Zinzendorf, 1725; po WLG 320)

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025