Jezus je učencem in nam podaril očenaš. To, kar je povedal, ni ustrezalo takratnim obredom. Farizeji so molitev spremenili v javno zadevo, da bi se ponašali s svojo pobožnostjo. Jezus je to postavil na glavo, ko je svetoval molitev brez odvečnih besed v skritem kotičku, in tako molitev razglasil za osebno stvar med tistim, ki moli, in Bogom. Očenaš je sestavljen iz številnih elementov. Začne se z bistvom – s čaščenjem. Z nagovorom ”Oče naš” Jezus poudarja tesen odnos, ki ga lahko imamo z Bogom, in nas razglaša za Božje otroke. S temi besedami pokaže, da je Bog, ki je njegov Oče, hkrati Oče vseh ljudi. Bog si želi odnosa, ki ga zaznamuje zaupanje.

Obenem pa je Bog tudi edini, ki mu pripadata čast in čaščenje. Samo Bog je svet. Z besedami ”posvečeno bodi tvoje ime” tisti, ki moli, izraža strahospoštovanje in priznava Božjo vsemogočnost. Božje ime je sveto in naše življenje naj posvečuje njegovo ime s tem, ko širimo njegovo ljubezen, smo miroljubni, naklonjeni, ustrežljivi in ljubeči.

Zadnje besede očenaša tvorijo zaključek molitve: ”Ker tvoje je kraljestvo in moč in slava na vekomaj.” Tudi na koncu molitve slavimo Boga in priznavamo, da je On Gospod tega in vseh svetov. Kraljestvo, moč in slava niso v rokah mogočnežev tega časa. Izpoved v teh besedah usmerja k cilju in daje pogled v večnost. Večnost je tam, kjer Boga slavi celotno stvarstvo. V njegovi prisotnosti leži prihodnost. Tam ne bo več ločenosti od njega. Bogu pripada vsa politična in gospodarska moč, vsa oblast nad življenjem in smrtjo, saj je večji od vseh drugih sil. ”Ker tvoje je kraljestvo in moč in slava na vekomaj.” Ko molimo tako, priznavamo Božjo suverenost in se mu popolnoma izročamo.

Nicole Günther

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025