12. oktober
Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.
Luka 12,20.21
Premožen kmet, o katerem tukaj pripoveduje Jezus, si močno prizadeva, da bi s pomočjo svojega znanja poskrbel za prihodnost in povečal svoje bogastvo. Upa, da bo s tem našel mir za svojo vznemirjeno dušo. In Jezus ga imenuje neumnež. S tem misli: »Neumnež si, če misliš, da je bogastvo najpomembnejša stvar v življenju.«
Ta zgodba me spremlja že dlje časa. Prej sem vedno mislila, da gre za to, da ne bi bili sebični in da bi delili z drugimi. Zdaj pa menim, da gre Jezusu za odnose z drugimi ljudmi in z Bogom. Ta bogati kmet se zdi osamljen človek. S svojo obilno žetvijo želi pomiriti svojo dušo. Vendar se ta načrt ne bo izšel. Bog nas je ustvaril kot bitja odnosov. Kjer odnosi uspevajo, nam dobro gre.
Priznati moram, da sem Bogu hvaležna za svojo materialno varnost. Hvaležna sem, da moji skednji niso prazni. Še bolj pa sem mu hvaležna za ljudi, ki mi jih je podaril. Da se kot družina radi družimo. Da je mojemu možu pomembno, da preživlja čas z mano. Da imam prijateljice in prijatelje, na katere se lahko zanesem. Počutim se varno. To so darila, ki niso samoumevna. In tega si nisem zaslužila z veliko dela ali pridnostjo. Bolj je podobno temu kmetu z njegovo nepričakovano obilno žetvijo.
Nočem narediti iste napake kot on: svoje življenjske žetve ne želim obdržati le zase. Namesto tega jo želim hvaležno sprejeti iz Božjih rok in razmisliti, kako najbolje ravnati z njo. In takrat začutim: ni mi treba zagnati panike, ko se stvari v mojem življenju spremenijo. Dobro je tudi, če vse ne ostane vedno enako, če lahko odkrivam in se učim nove stvari. In če imam čas za stvari, ki prej niso bile mogoče. Posebno darilo pa je, če lahko to doživljam z dragimi ljudmi.
Beate Strobel
—
Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025

