Kdor se želi v Moskvi voziti s podzemno železnico in nima pri roki trideset rubljev (približno trideset centov), lahko vozovnico plača z drugačno valuto: s polnim telesnim naporom. Na podzemni postaji Vistavočnaja stoji avtomat s senzorji. Pred tem avtomatom mora potnik v dveh minutah narediti trideset počepov. Komur uspe, dobi brezplačno vozovnico. Vendar morajo počepi ustrezati olimpijskim standardom. In to je precej naporno. Kljub temu mnogi poskusijo. Prvo brezplačno vozovnico si je prislužila gimnastičarka Jelena Samolodčikova, ki je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 osvojila dve zlati medalji – zrela zmaga.

Mnogi kristjani menijo, da si lahko vozovnico v nebesa prislužijo z lastnim trudom, saj vendar nenehno doživljamo boj med dobrim in zlom. Tu sta potrebni volja in železna samokontrola. Stisniti zobe in se odreči sanjam, užitkom, morda tudi karieri. Vendar je Pavel v Pismu Efežanom zatrdil, da nismo rešeni zaradi dobrih del, da se nihče ne bi hvalil. Kajti ljudje smo Božje stvarstvo. On nas je v Kristusu Jezusu na novo ustvaril, da bi opravljali dobra dela, ki jih je pripravil za naše življenje (glej Ef 2,9.10). Za brezplačno vstopnico v nebesa nam ni treba garati pred avtomatom.

Bog nam ponuja, da nas kot olimpijske zmagovalce na novo ustvari. Dobra dela, ljubeče misli, besede in geste je Jezus že zdavnaj pripravil za nas. Njegov dober duh nas želi voditi in nam omogočiti, da v pravem trenutku naredimo pravo stvar. Ne s stisnjenimi zobmi in mučnim izrazom na obrazu, ampak iz ljubezni, ker je molitev postala naša druga narava. Seveda bo to včasih zahtevalo trud, čas in moč, pamet in odpoved lastnim načrtom. Naš ego bo morda strmoglavljen s prestola, ker je na njega že zdavnaj sedel nekdo drug: Jezus, naš Gospod. Njemu pripada.

Sylvia Renz

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025