Danes obstaja veliko elektronskih pripomočkov za vsakdanjo rabo. Robotski sesalniki ali kosilnice, ki opravijo delo, medtem ko mi delamo nekaj drugega. Obstajajo programi, ki pišejo eseje, pridige, poslovna pisma ali pesmi. Življenje je postalo lažje, a ne preprostejše. Moja ura, na primer, šteje, koliko korakov sem danes že naredil, in me motivira, da grem še malo peš.

Že nekaj let moje levo uho ne opravlja več dobro svojega dela. Sposobnost sluha in razumevanja je padla pod petdeset odstotkov. To se izravna s slušnim aparatom. Ko sem prvič sedel v avto z vklopljenim in vstavljenim slušnim aparatom ter se pripravljal na vožnjo, me je prestrašil zvok na levi strani. Preveril sem vse, dokler nisem ugotovil, da je hrup povzročil valjček varnostnega pasu. Ta zvok se mi je zdel neznan, ker ga že nekaj časa nisem slišal. Ne zato, ker se nikoli ne bi pripel, ampak ker uho zvoka ni več zaznalo.

Elektronski pomočniki nas motivirajo in nam olajšajo življenje. Ali obstajajo takšni pomočniki in motivatorji tudi za duhovno življenje? Pomočnik – primerljiv z mojo uro – ki mi pove, da danes še nisem dovolj bral Svetega pisma? Ali pa še nisem prehodil dovolj življenjske poti z Bogom? Ali obstaja slušni aparat, ki okrepi Božji glas – ki mi v svetopisemskih besedilih, ki sem jih prebral že tolikokrat, pomaga prepoznati nekaj novega? To bi bil tako rekoč svetopisemski ali nebeški slušni aparat.

Ugotavljam, da kdor sploh nima volje ali zanimanja za nekaj, ga tudi ura ne more motivirati. Nekaj mora biti v meni, kar je dovzetno za spodbudo. In tako je tudi pri proučevanju Svetega pisma ali v duhovnem življenju. Treba je uvajati in negovati dobre navade. Vsak dan želim ustvariti prostor za Boga in preživeti čas z njim; imeti uho zanj, saj mi ima veliko povedati.

Holger Hentschke

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025