“Kje je dedek zdaj?” sem vprašal očeta. Celo življenje je bil ob meni, zdaj pa ga ni več? Kako je mogoče, da je kar tako izginil?

Kaj se je zgodilo? S prijateljem sva se igrala ob novi mizi za namizni tenis, ki jo je dedek ravno dokončal. Potem pa je dedek zgoraj na oknu nenadoma zavpil na pomoč: “Hitro pokličita babico!” Babica je poklicala družinskega zdravnika, a dedka ni mogel več rešiti. V kratkem času je umrl zaradi srčnega infarkta.

“Kje je dedek zdaj?” Star sem bil skoraj štirinajst let in potreboval sem odgovor na to vprašanje. Ali je v nebesih, peklu ali njegova duša nekje lebdi, kot je rekel moj stric?

Oče je poklical adventističnega pastorja, ki ga je poznal. Ta je moji mami in meni v Svetem pismu pokazal, kako je s smrtjo.

Prva Mojzesova knjiga 2,7 pravi, da je človek sestavljen iz zemeljskega prahu in Božjega življenjskega diha. Ko umre, se ta dva elementa ločita. Duh, kot se imenuje Božji življenjski dih, se vrne k Bogu.

To pomeni, da ni nesmrtne duše, ki bi živela neodvisno od telesa. Človek je popolnoma mrtev. V 9. poglavju Pridigar piše: “Mrtvi /…/ ne vedo ničesar več. /…/ na veke nimajo več deleža pri vsem, kar se godi pod soncem” (v. 5 in 6).

Kdor je umrl, ni nekje v vesolju, peklu, vicah ali že v nebesih. Ne; je pri Bogu, ”shranjen” do vstajenja mrtvih. Sveto pismo to stanje imenuje spanje (Jn 11,11–15).

Prepričan sem, da je Bog shranil vse pomembno o nas: našo identiteto, značaj, idealen načrt za naše telo. Ko se bo Jezus Kristus vrnil, nas bo Bog iz vseh teh informacij na novo ustvaril: “Kajti to, kar je propadljivo, si mora obleči nepropadljivost, in kar je umrljivo, obleči neumrljivost” (1 Kor 15,53).

Ta pastorjev odgovor na moje eksistencialno vprašanje me je prepričal in je bistven del moje vere.

Roland Nickel

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025