10. januar
Zatem se mi je prikazala velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje. In vpili so z močnim glasom: ”Odrešenje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.”
Razodetje 7,9.10
Pred kratkim smo šli nakupovat v prodajalne z izdelki iz preteklih sezon. Tam smo slišali, da veliko kupcev govori rusko. Tisti večer smo med sprehodom po središču mesta srečali presenetljivo veliko skupin turško govorečih mladeničev. Na večerji smo se ustavili v vietnamski restavraciji.
Temnopolti vozniki avtobusov nas redno varno pripeljejo do cilja, urgentni zdravnik v bolnišnici ima azijske poteze, zobozdravnik ima slovansko ime, nemška nogometna reprezentanca je pisana mešanica. Naša družba je raznolika.
Tudi naša cerkev je odraz različnih kultur. Menim, da je to blagoslov in bogatitev, če se ljudje med seboj ljubeznivo obnašajo, se spoštujejo in ne mislijo, da je samo njihov način življenja edini pravi.
Ko berem uvodno svetopisemsko besedilo, gledam naprej k izpolnitvi tega dogodka in si predstavljam, kako bo veličasten. Ljudje vseh kultur, ki verjamejo v Stvarnika nebes in zemlje, ga skupaj z nebeškimi bitji slavijo v ogromnem zboru.
Druži jih vera v Jezusovo odrešilno žrtev. Vsi so rešeni po milosti, ne zaradi verskih dosežkov, večjega znanja o duhovnih rečeh ali “edini pravi” razlagi. Vsi so združeni v čaščenju in hvaljenju Boga, rešeni po Jezusu iz sveta, polnega greha, trpljenja in smrti – in samo to šteje.
Kar je danes težko predstavljivo, bo nekoč postalo resničnost. Majhen predokus tega lahko že danes doživim v svoji domači cerkvi.
Bernhard Stroh
—
Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025