Pesem ”Ne najdem zadovoljstva” (”I can’t get no satisfaction”) je bila prvi veliki uspeh skupine Rolling Stones. Besedilo neposredno ubesedi izkušnjo, da nas potrošništvo na koncu pusti nezadovoljne. To velja tudi za našo lakoto po ljubezni, priznanju, lastnini ali užitku.

Zdi se, da v nas obstaja določena praznina – nekakšen vakuum. Vakuum ni izbirčen. Posesa vse, kar se pač znajde v bližini. Kot sesalnik, ki potegne vase vse, kar pride pred šobo: vse smeti, pa tudi uporabne stvari; celo skuto, če bi cev potisnili vanjo. Nihče noče vedeti, kako je videti notranjost sesalnika.

Po mnenju Blaisa Pascala pa se v vsakem človeku skriva ”vakuum v obliki Boga”. To zveni nenavadno. In ta posebni vakuum je zelo izbirčen. Ne more ga zapolniti kar koli.

Razmišljam: Če bi Boga črtal iz svojega življenja, kaj bi lahko zapolnilo nastalo praznino? Kdo ali kaj bi lahko nadomestil Boga? Delo, kultura, dopust? Ali bi pomagala zdrava mešanica napetosti in sprostitve? Kljub temu bi ostala praznina.

Gerhard Schöne je v eni od svojih pesmi zapisal: ”Videl sem Pariz, Benetke in Atene. Drvim po stezah z drugimi turisti. In ko se vrnem, kljub temu ostaja praznina.” Vakuum v obliki Boga lahko zapolni le Bog.

Ker je v naše srce položil večnost, nas minljive stvari na koncu ne morejo popolnoma zadovoljiti. Avguštin je zapisal: ”Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.” Vendar pa mir v Bogu ne sme voditi v veselo ravnodušnost. Molim z besedami Gerharda Schöneja: ”Pridi k meni, Gospod življenja, da ne bom živel zaman. Naredi me /…/ za svoje znamenje življenja.”

Werner Jelinek

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025