Nikoli ne bom pozabila večernega bogoslužja na nekem vikendu za najstnike. Tema bogoslužja so bile ”svetopisemske obljube”. Najstnike so vprašali, ali lahko navedejo obljubo, ki jih je na kakršen koli način nagovorila ali s katero imajo izkušnjo. Bilo je veliko odgovorov: ”Jaz sem z vami vse dni do konca sveta” (Mt 28,20). ”V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. /…/ Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.” (Jn 14,2.3). ”Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita” (Ps 23,4).

Omenjena je bila tudi vrstica iz Izaije 43 – naše uvodno besedilo. ”Bog me pozna. Poklical me je po imenu,” je čisto tiho reklo neko dekle, saj jo je dejstvo, da jo Bog pozna – celo po imenu – pustilo brez besed in ponižno pred Božjo veličino.

Ne znam razložiti in tudi ne razumeti, kako si lahko Bog zapomni imena vseh ljudi – tudi tvoje in moje! V Svetem pismu je opisanih veliko dogodkov, v katerih je Bog ogovoril ljudi po imenu. Na primer Zahej, ki je nujno želel videti Jezusa in je zato splezal na drevo. Želel je vedeti, kdo je ta Jezus, o katerem je slišal. In Jezus se je ustavil pod drevesom, pogledal gor in rekel: ”Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši” (Lk 19,5).

Ko me Bog pokliče po imenu, vem, da zanj nisem le ena od mnogih, temveč da imam velik pomen. Pravi celo: ”Moj si!” (Iz 43,1). Po Jezusu me je Bog odrešil. Po njem sem Božji otrok.

Ob koncu večernega bogoslužja smo bili vsi pozvani, naj v svojem Svetem pismu poiščemo obljube, jih podčrtamo in se jih naučimo na pamet. To bi rada priporočila tudi tebi. Obljube so Božje zagotovilo, ki nam vliva pogum in daje upanje, kajti Bog vedno drži, kar obljubi.

Margarete Oswald

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025