Obupujem. Potrt zaradi raka in boleče bolezni živčevja ne vem več, kako naprej. Pravkar sem začel delati pri adventistični humanitarni organizaciji ADRA, zdaj pa mi te bolezni grozijo, da me bodo ustavile.

Tako sedim v svoji bedi in gledam proti Melibokusu, najvišji gori v severnem Odenwaldu. Za goro je svetlo, postaja vse svetleje, svetloba sije tako močno, da se obris gore ostro in jasno vidi. Zdaj se pojavi samo sonce. Zdi se, da se nebo odpira. V moji domišljiji je videti tako, kot bo na dan, ko se bo pojavil Jezus – veličasten in mogočen s tisoči in tisoči angelov. Jezus mi ponuja roko in kliče: »Ko se vrnem, te bom vzel k sebi, ni se ti treba bati.« Moje srce napolnjujeta globoki mir in novo upanje. Vedno, ko gledam na Melibokus, vem, da pripadam njemu.

Motiv odprtega neba srečamo na nekaterih mestih v Svetem pismu. Pri Jakobu na primer, ki je na vrhu lestve videl Boga in od njega prejel obljubo: »Glej, jaz bom s teboj in varoval te bom« (1 Mz 28,15). Ko so kamenjali Štefana, je videl odprto nebo in Kristusa, ki je stal na Božji desnici (Apostolska dela 7,54–60). To mu je dalo gotovost, da mu neizogibna smrt ne more več škodovati.

Ko je Natanael srečal Jezusa, je bil presenečen, da ga je Jezus poznal že preden sta se spoznala. Bil je tako navdušen, da je bil prepričan, da je Jezus Božji Sin, obljubljeni Mesija (Jn 1,49).

Gospod to potrdi z besedami: »Videli boste nebesa odprta.« Pri Jakobu je Bog stal na vrhu lestve, tu pa Jezus sam postane lestev. Sporočilo je jasno: Jezus je pot k Bogu. Natanael je na pravi poti.

Včasih potrebujemo takšna nebeška doživetja. Ko ne vemo več, kako naprej, ko potrebujemo potrditev ali novo usmeritev, prav takrat nam Bog želi omogočiti pogled v odprto nebo. Spustimo se v to.

Roland Nickel

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025