Spet je prišla sobota, ki zaključuje teden, poln dela, skrbi in naporov. Sobota – po svetopisemskem štetju sedmi dan v tednu – nas želi spomniti, da sta naš trud in ustvarjanje mogoča le ob obljubljeni Stvarnikovi navzočnosti. Zato je dobro, da se vedno znova zavedamo moči, ki prihaja od zgoraj.

V krščansko zaznamovanem okolju obstaja več takšnih obdobij in trenutkov, ki nas spominjajo na Božjo navzočnost. Božič, velika noč in binkošti nas na primer spominjajo na Jezusovo življenje na zemlji ter nam dajejo usmeritev in upanje.

V desetih Božjih zapovedih (ki so hkrati tudi Božje ponudbe) je prav zapoved o soboti tista, ki neposredno poziva k razmišljanju in spominjanju. Zapoved o dnevu počitka, del katere je naše uvodno svetopisemsko besedilo, se začne z besedami: ”Spominjaj se …” Po mojem razumevanju Bog človeku ponuja, da si vzame čas in razmisli o lastnem obstoju, življenju v Božjih rokah ter osvoboditvi od krivde in smrti. Da, tudi od smrti. Kajti po Jezusu je vse to postalo mogoče. Sobota kot dan počitka mi daje priložnost, da se tega zavem in na novo naravnam svoje življenje.

Odraščal sem v družini, ki je posvečevala soboto. Že ob sončnem zahodu v petek zvečer se je s posebnim obrokom začel čas, ki je bil drugačen od drugih dni v tednu. Po bogoslužju v soboto dopoldne, kjer smo peli, proučevali Sveto pismo in se družili, smo popoldne preživeli z družino ali v naravi. To je bil čas za odklop in razmišljanje, ki se ga rad spominjam.

Pred kratkim me je judovski sodržavljan vprašal, ali kot kristjan dejansko tako praznujem dan počitka. ”To je res presenetljivo, a ima smisel,” je bil njegov odziv na moj odgovor. Tudi tebi želim takšne redne čase za premišljevanje. Tudi današnji dan je priložnost za to.

Stephan Brass

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025