Kako stvaren opis tako čustvenega dogodka! Po bivanju na zemlji se Jezus vrne v nebesa k Očetu in sede na Božjo desnico. To pomeni, da skupaj z Bogom Očetom vlada vesolju. Zanimivo pa je, česar besedilo ne pove: Kako veliko je moralo biti veselje, ko se je Jezus povzdignil v nebesa!

Medtem ko so učenci širili veselo novico, nekoliko osupli, a navdihnjeni (”… so šli in povsod oznanjali”, v. 20), lahko samo ugibamo, kaj se je takrat dogajalo v nebesih. Ali je bil Jezus deležen slovesnosti dobrodošlice? Ali ga je Bog Oče objel in rekel: ”Tako zelo sem te pogrešal! Ponosen sem nate.” Ali je bil Jezus vesel, da se je po vseh težavah na zemlji vrnil v domače nebeško okolje? Zagotovo pa vemo, da nam je obljubil Pomočnika, po katerem nam je zelo blizu: ”Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal” (Jn 14,26). Ta Pomočnik, Sveti Duh, živi v nas, nas spominja, navdihuje in tolaži ter je naša neposredna vez z nebesi.

Jezus nam je dal tudi poslanstvo. ”Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu” (Mr 16,15). To učencev ni pustilo stati brez dela ter tudi nam daje namen in nalogo za naše življenje.

Vse to kaže na poseben dogodek, ki še pride – Jezus nas bo nekega dne vzel domov. ”Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz” (Jn 14,3). Predstavljam si, da bo srečanje z mojim Bogom tako veselo kot Jezusov sprejem ob vnebohodu. Sprejel me bo z razširjenimi rokami in mi rekel: ”Dobrodošla doma! Tako dolgo sem te čakal. Lepo je, da si končno tukaj.”

Jessica Kaufmann

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024