Peter Fischer v svoji nabožni knjigi ”Popolnoma osebno” (”Ganz persönlich”, Moers 1992) pripoveduje naslednjo čudovito zgodbo za 9. december: ”Danes je na adventnem koledarju najine najmlajše hčerke že 21. december. Rekla sva ji: ‘Ko bodo vsa okna odprta, bo božič.’ Od takrat je vsak dan odprla več oken, da bi božič prišel prej.”

Kakšno hrepenenje po prazničnem času, po darilih in skupnem veselju! Kakšno pričakovanje naslednjega dne, polnega glasbe, praznične hrane in smeha, ko se bodo izpolnila vesela pričakovanja in se bodo v veselje obdarovancev in darovalcev odvila pripravljena presenečenja.

”Veselo pričakovanje je največje veselje,” pravi pregovor. Veselo pričakovanje nas napolni s posebno pozitivnimi občutki. Pričakovanje nas lahko osreči. Zaradi njega se zavemo, da bomo kmalu doživeli glavni dogodek. Z napetostjo pričakujemo, kaj se bo zgodilo. Kot kristjani se veselimo dogodka, ki je nepredstavljivo lep. Ne pričakujemo le božiča, ampak tudi praznik Jezusovega prihoda. Ta praznik nima roka trajanja in ne vznemirja le naših čustev; prevzame in oblikuje ves naš obstoj, naš način življenja in naše upanje. Ta praznik je naša prihodnost.

Nekje sem prebral: ”Veselo pričakovanje deluje kot varovalo pred stresom.” Kako čudovito je to pričakovanje ”Jagnjetove svatbe” (Raz 19,7), na katero smo toplo povabljeni. Pomaga nam, da se bolje znajdemo, zlasti v negotovih časih. Daje nam notranjo stabilnost in zdravo obrambo pred vsem, kar nas želi ohromiti in prestrašiti. Kristjani smo osvobojeni vseh mučnih skrbi glede naše prihodnosti. Strašni dogodki ob koncu časov nas ne omajajo. Zavedamo se jih, a hkrati vemo, da so le okvirni ter imajo vlogo pripravljanja in prepričevanja. Ravnajmo, kot nas spodbuja apostol Pavel: ”Veselite se v Gospodu zmeraj /…/. Gospod je blizu!” (Flp 4,4.5)

Hartwig Lüpke

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024