Pred dobrima dvema letoma je na obrobju našega majhnega mesta nastal nov pogrebni kraj. Do takrat smo imeli tri pokopališča, ki sta jih upravljali dve glavni ljudski cerkvi. Četrto počivališče je zelo posebno. Odločni ljudje, ki niso bili del cerkve, so si dolga leta prizadevali, da bi privlačen kos gozda namenili za pokopališki gozd. Poleg označenih dreves je mogoče v zemljo položiti biološko razgradljive urne. Če najamete drevo, bo vaš pepel v skladu s pogodbo na tem mestu nemoteno ležal 99 let. Za tiste, ki najamejo le parcelo, je to obdobje precej krajše. Priljubljenost pokopa na tem mirnem kraju je velika, ne glede na svetovni nazor.

Nekega dne se je nomad Abraham vprašal: ”Kje lahko primerno pokopljem svojo umrlo ženo?” Domačini so mu ponudili rešitve, ki se niso ujemale z njegovimi predstavami. Sare nikakor ni želel položiti v grobnico, v kateri so že ležali drugi pokojniki. Po potrpežljivih pogajanjih mu je za precejšnjo ceno uspelo doseči želeno rešitev. S tem je pokazal veliko spoštovanje, ki ga je imel do žene Sare tudi po njeni smrti. V tej kanaanski grobni jami so pozneje našli prostor tudi Abraham, Izak in Rebeka ter Lea in Jakob.

Ta zgodba kaže, kako pomembni so bili pokopi za očete vere. Daleč najpomembnejši pokop pa je bil Jezusov čez mnogo let. Toda Jezus je po treh dneh živ zapustil grob.

Apostol Pavel primerja krst s pokopom. V Pismu Rimljanom 6 piše, da s krstom dobimo delež pri Jezusovem pokopu in vstajenju. Apostol ne želi zmanjšati vrednosti pogreba, ampak želi poudariti, kaj je dejansko pomembno. Tisti, ki s krstom izročijo svoje življenje Jezusu, dosežejo večno življenje, ki se začne tukaj in zdaj v Kristusu.

Wilfried Krause

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024